Bizarna zgodovina (3. del): Famadihana - ples z mrtvimi

Ko smrt ne pomeni slovesa, ampak začetek plesa

V prvem delu naše bizarne zgodovine smo raziskovali nagrobnike z zvonci, ki so panične Viktorijance reševali pred grozo živih pokopov. V drugem delu smo pokukali skozi okna nenavadnih grobnic in spoznali gospoda, ki si je dal v krsto vgraditi dleto. Za zaključek naše trilogije pa zapuščamo Evropo in Ameriko ter potujemo na mistični rdeči otok – Madagaskar.

Če mislite, da so naši tradicionalni nagrobni spomeniki in tiha pokopališča edini način za izkazovanje spoštovanja, vas bo ljudstvo Merina hitro postavilo na realna tla. Pozabite na črnino, solze in smrtno tišino. Tukaj se spomin na pokojne ohranja z glasno živo glasbo, litri ruma in – dobesedno – s plesom z mrtvimi.

Dobrodošli na festivalu Famadihana, tradiciji, ob kateri zahodnjaku zastane dih, za lokalno prebivalstvo na Madagaskarju pa je to najvišji izraz ljubezni in družinske povezanosti.




Vir: ebaparlikarp.ee


Kaj sploh je Famadihana?

Izraz Famadihana v dobesednem prevodu pomeni "obračanje kosti". Gre za starodavni sveti ritual, ki poteka le enkrat na vsakih pet do sedem let, običajno med julijem in septembrom, ko na otoku vlada sušno obdobje.

Za razliko od zahodne kulture, kjer pokojne pospremimo k večnemu počitku in nato njihov mir varujejo težke nagrobne plošče, Malgaši verjamejo, da vez med živimi in mrtvimi nikoli ni zares pretrgana. Po njihovem prepričanju duhovi prednikov ne odidejo v dokončni svet umrlih takoj po pogrebu, temveč šele takrat, ko telo popolnoma razpade. Do tistega trenutka so pokojni še vedno polnopravni člani družine. In kaj si družinski član želi po nekaj letih samote v temi? Družbe, topline, novic in dobre zabave!

Družine zato odprejo svoje velike kamnite grobnice, iz njih previdno potegnejo ostanke svojih prednikov ter jih pripravijo na ponovno snidenje z družino.



Kako poteka najbolj nenavadna zabava na svetu?

Ko sorodniki odprejo grobnico in iz nje dvignejo posmrtne ostanke, vzdušje sploh ni turobno ali strašljivo. Celoten dogodek spremlja energija, ki bolj spominja na poroko ali velikanski festival.

  • Sveža "garderoba": Trupla (ali tisto, kar je od njih ostalo) položijo na preproge iz trstike. Nato stara, obrabljena platna previdno odstranijo in kosti tesno povijejo v nova, čista in izjemno draga svilena platna, imenovana lamba.
  • Družinski klepet ob rumu: To je čas, ko se sorodniki usedejo k pokojniku in mu potožijo o vseh novostih, ki so se zgodile od zadnjega snidenja. Predstavijo mu nove družinske člane, otroke, se pohvalijo z uspehi ali pa preprosto poklepetajo. Da bi bilo vzdušje boljše, pokojne celo poškropijo z njihovimi najljubšimi parfumi ali jih simbolično ponudijo z rumom.
  • Ples do onemoglosti: Sledi vrhunec dneva. Sorodniki dvignejo trupla na svoja ramena in ob spremljavi glasne trobilne godbe (hira gasy) zaplešejo okoli grobnice. Gre za čisto veselje in evforijo – duhovi prednikov končno spet plešejo s svojimi živimi potomci.

Vendar pa se zabava ne sme zavleči dolgo v noč. Po starih verovanjih je izjemno nevarno, da bi sončni žarki neposredno obsijali kosti, zato morajo pokojne pred sončnim zahodom vrniti v grobnico. Položijo jih nazaj na njihova mesta, pogosto obrnjene v nasprotno smer (da se proces "obračanja" dokonča), nato pa grobnico ponovno skrbno zaprejo.




Ples z mrtvimi, vir: https://www.urlaub-auf-madagaskar.com/


Bizarni detajli, ki vas bodo presenetili

Ker je to naša Bizarna zgodovina, si poglejmo še nekaj podrobnosti, ki ta ritual delajo še večjo posebnost:

Stroga prepoved solz: Na festivalu Famadihana je jokanje najstrožje prepovedano. Solze namreč veljajo za izraz nespoštovanja in bi lahko užalostile prednike. Če vas prevzamejo čustva, jih morate skriti za nasmehom – cilj je, da se prednik počuti dobrodošel in srečen.
Čudežno blago za plodnost: Stara svilena platna, v katera so bili pokojniki zaviti pred tem, imajo za domačine status svetega amuleta. Ženske, ki imajo težave z zanositvijo, te umazane koščke blaga skrbno shranijo in jih položijo pod svojo žimnico, saj naj bi prinašali močan blagoslov prednikov in plodnost.
Finančni zlomi zaradi tradicije: Famadihana je za malgaško družino ogromen finančni zalogaj. Nahraniti morajo stotine gostov iz celotne vasi, plačati glasbenike in kupiti draga svilena platna. Mnoge družine se za ta dogodek zadolžijo za celo življenje. A strah pred tem, da bi se predniki počutili pozabljene in nad družino poslali prekletstvo, je močnejši od vsake finančne logike.


Čiščenje in priprava pokojnega za ples, Vir: cdn.xsd.cz


Večni spomin onkraj meja našega sveta

Čeprav sodobni svet, vpliv zahodne religije in zdravstvena opozorila oblasti (zaradi morebitnega širjenja bakterij iz grobnic) počasi krčijo pogostost tega rituala, Malgaši tradicijo trmasto ohranjajo.

Za nas zahodnjake, ki smo navajeni, da spomin na pokojne ohranjamo v tišini ob urejanju nagrobnih spomenikov, prižiganju sveč in polaganju cvetja, je Famadihana morda videti nenavadna. A v svojem jedru nosi isto sporočilo kot naši običaji: željo, da naši ljubljeni nikoli ne bi bili pozabljeni. Le da na Madagaskarju namesto tihe molitve za tiste, ki jih pogrešajo, raje izberejo – glasen valček.


S tem zaključujemo našo trilogijo Bizarna zgodovina. Kateri od treh delov vas je najbolj šokiral? Bi si upali zaplesati na Famadihani? Zapišite svoje misli v komentarjih spodaj!